Meditacija in služenje v duhovni rasti, 1. del.

Veliko je govora o meditaciji. Obstajajo skupine, ki posameznike vabijo k prakticiranju posameznih vrst meditacij. Ljudje se vse pogosteje zanimajo za nekatere starodavne azijske tradicije umetnosti. Danes pa se nekatere vzhodnjaške tehnike uporabljajo celo v ustanovah oziroma organizacijah, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem.

Wikipedija meditacijo opredeljuje kot vsakršno dejavnost, pri kateri posameznik načrtno spreminja stanje zavesti z namenom, da bi dosegel kakšen specifično zastavljen cilj ali da bi se preprosto umiril. Navaja, da meditacija zajema širok in izjemno raznolik spekter vadb in praks (Wikipedia, 2024). Na področju duševnega zdravja se omenja več vrst meditacij, med katerimi sta dve glavni, koncentracijska meditacija in meditacija pozornosti/čuječnosti. 

Pa vendar Benjamin Creme, ezoterik v pravilnem pomenu besede ter umetnik, v svojih knjigah navaja, da je meditacija bolj ali manj znanstveno sredstvo za navezovanje stika z lastno dušo. Cilj in osnovni namen vseh meditacij je postati eno z dušo (Creme, 462, 2003). Ko bo stroka začela sprejemati in pravilno razumeti naravne Zakone, o katerih se vse bolj govori, se bo meditacija s pomočjo pravih ezoteričnih učiteljev uporabljala na pravilen način. Do takrat pa bojo posamezne tehnike, kot so čuječnost, ostajale v ospredju.

Vem, postavi se vprašanje: »Kateri so ti naravni Zakoni?« Ezoterika, v pravem pomenu, kakor to naznanjajo Mojstri Modrosti, o Zakonih uči na pravilen način. Zakaj toliko omenjam ezoteriko na pravilen način? Človek je nepopoln in na nepopolni način tudi razmišlja. Ljudje smo potopljeni v največjo slepilo.  V praksi to pomeni, da zavajamo sebe in mnoge druge. Potem se zgodi, da slepec vodi slepe.

Pogosta Zakona, ki se omenjata, sta Zakon ponovnega rojstva in  Zakon vzroka ter posledice. Ali bolj enostavno, govora je o inkarnaciji ter karmi človeka. Čeprav vsebine na temo inkarnacije ter karme lahko povsod zasledimo, ne pomeni, da sta dva Zakona tudi pravilno razumljena. Veliko je »poduhovljenih« oseb, ki se poklicno ukvarjajo z duhovnostjo, le malo je takih, ki znanje o ezoteriki delijo na pravilen način. Učitelji ezoterike, kot so Krišnamurti, H. P. Blavatsky, Alice A. Bailey, B. Creme, H. Roerich in drugi, so k širjenju nauka ezoterike pristopili na edinstven način. 

V razmislek podajam odlomek iz knjige Maitrejevo poslanstvo, prva knjiga: »Danes vidijo mnogi, zlasti če so znotraj vzhodne tradicije pod vplivom katerega od mnogih gurujev, ki danes učijo na Zahodu, ves smisel v meditaciji. Ne vidijo potrebe po služenju ali zunanji akciji, da bi družbo spremenili na bolje; ne vidijo, da zunanja sprememba ni mogoča brez notranje spremembe srca. Mnogi tudi verjamejo, da z meditiranjem bolj koristijo svetu kot na kateri koli drug način. Ni dvoma – če bi bili samouresničeni mojstri, bi to lahko bilo res, vendar celo Mojstri darežljivo služijo svetu; in to nihče bolj kot oni« (Creme, 273, 2001).

Naj bo to dovolj za uvodni del o meditaciji in služenju v duhovno rasti. V naslednjem delu se bomo posvetili k razumevanju meditacije na način, kot ga spodbujajo učitelji in mojstri ezoterične psihologije.

​vtg