Poročilo projektne naloge: Osamljenost in socialna izolacija pri starostnikih v domu za starejše

​V okviru Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ), se je izvedla projektna naloga Osamljenost in socialna izolacija pri starostnikih v domu za starejše, pri kateri ima zavod Vita opredeljeno vlogo, da projekt javno objavi na spletni strani zavoda, celotna izvedba opravljenih ur, vezanih na projekt, pa se prišteva k prostovoljskim uram, saj je zavod vpisan v register prostovoljskih dejavnosti. 

Projektno delo se je izvedlo na področju psihosocialne pomoči, pod vodstvom predavatelja mag. Emila Karajića. V projektu smo sodelovale Sara Dobrotinšek, Hana Marn, Lara Kerec, Valentina Grobelšek in Ines Stiplošek. ​

Celotna priprava projektne naloge, sama izvedba raziskave ter intervencija so zahtevale vzajemno sodelovanje, veliko vloženega znanja ter truda. Opravljenih je bilo 195 ur. S skupnim strinjanjem se lahko omeni, da smo s projektnim delom pridobili novo izkušnjo, drugačen vpogled v življenje starostnikov v domu za starejše, pri tem pa smo bili deležni prijetnega druženja v okviru izvajanja intervencij.   
​
Socialna izolacija in osamljenost med starostniki v domovih za starejše predstavljata resen izziv v sodobni družbi. Številni stanovalci, kljub varnemu okolju doma, doživljajo občutek izolacije, ki je pogosto posledica omejene socialne interakcije in odsotnosti bližnjih. Osamljenost lahko negativno vpliva na fizično in duševno zdravje ter kakovost življenja starostnikov. Na podlagi teh splošnih informacij smo zasnovali projektno nalogo, katere cilj je bil razumeti obseg in vplive socialne izolacije in osamljenosti na starostnike v domovih za starejše in oblikovati intervencijo v namen zmanjševanja socialne izolacije in osamljenosti pri starostnikih v domovih za starejše.

V sklopu projektne naloge smo si na začetku zastavili naslednja raziskovalna vprašanja, ki so bila naša vodila pri načrtovanju raziskav:

1. Kako pogost je občutek osamljenosti med starostniki v domovih za starejše?
2. Kakšen je obseg socialne izolacije med starostniki v domovih za starejše?
3. Kakšne so posledice osamljenosti pri starostnikih v domovih za starejše?
4. Kakšne so posledice socialne izolacije pri starostnikih v domovih za starejše?

 
Po sestavi tima smo si razdelile vloge. Naloge v sklopu vlog se niso menjale, torej so ostale tako, kot so zapisane, zato v nadaljevanju pri nalogah imensko ne piše, katera članica je napisano nalogo opravila.

Zasnova raziskave

Po razdelitvi vlog smo pričeli z organizacijo poteka dela. Najprej je bila na vrsti priprava osnovne dokumentacije projektne naloge, kjer smo oblikovali cilj, raziskovalna vprašanja, vzorec, način zbiranja podatkov, osebne vire, zveze, kraj raziskovanja, pripomočke … To smo pri prvem sestanku naredili skupaj. Za kraj raziskovanja smo izbrali dom starejših, v katerem je bila zaposlena ena izmed članic skupine. Z upravo doma smo komunicirali preko elektronske pošte ter s pomočjo naše predstavnice na terenu – članice, ki je bila v domu zaposlena. Dom se je strinjal s sodelovanjem, vendar je želel, da se njegov naziv v projektni nalogi ne omenja, zato tega podatka v nalogo nismo vključili. S starostniki smo komunicirali le v živo. Kmalu za tem je bil čas za zbiranje in pregled literature. Ob tem je istočasno potekalo tudi komuniciranje z domom, v katerem smo izvajali raziskavo in kasneje intervencijo. Prosili smo za odobritev opravljanja projektne naloge v njihovem domu ter se po odobritvi dogovorili za čas. Sodelovali smo pri skupni debati in organizacijo načrtovanega dela s starostniki, prilagodili delovanju doma – delovnemu času, urniku hranjenja …

Težave, ovire in izzivi

Skupina se je soočala s težavami predvsem pri komunikaciji. Zaradi različnih urnikov in obveznosti smo bili različno odzivni, skupni sestanki pa so bili težko dogovorljivi. Znotraj skupine ni prišlo do večjih konfliktnih situacij ali močnih nestrinjanj, ki bi v večji meri omejevali potek naloge. Zato je delo v večini potekalo nemoteno in brez večjih pavz. Članice smo razumele svoje naloge in naredile, kar je bilo zahtevano ob razdelitvi vlog. Menimo, da smo si izbrali relativno zahtevno skupino ljudi, s katerimi smo izvajali raziskave in intervencijo. Starostniki so namreč zaradi svojih telesnih in kognitivnih omejitev zelo omejeni pri sodelovanju in je potrebno veliko prilagoditev in upoštevanj njihovih ovir pri pripravi raziskave in nasploh delu z njimi. Težave, ki so se dogajale nam, so bile nepričakovane. Pričakovali smo, da bo anketiranje starostnikov lažje, a smo pridobili kvalitetne izkušnje, ki so nas opomnile, da je treba pred delom na terenu pomisliti na vse možne ovire in biti pozoren na možne zaplete in časovno stisko. Velik faktor je tudi želja po sodelovanju v raziskavi. Namreč mnogo starostnikov je sodelovanje odklonilo, kar je tudi vplivalo na število pridobljenih podatkov. Projektna naloga je bila vsem velik in pomemben zalogaj, ki je zahteval veliko časa, truda, prilagajanja, sodelovanja, komunikacije in osredotočenosti. 

Povzetek

Cilj projektne naloge z naslovom Osamljenost in socialna izolacija  pri starostnikih v domu za starejše je razumeti obseg in posledice osamljenosti in socialne izolacije pri starostnikih v domovih za starejše in oblikovati ustrezno intervencijo v namen zmanjševanja občutkov osamljenosti in socialne izolacije. Projektna naloga se v teoretičnem delu osredotoča na razlago strukture socialne mreže v pozni odraslosti, osamljenosti in socialne izolacije v pozni odraslosti, pregled teme starostnikov v domu starejših in pregled obstoječih intervencij – pristopov k zmanjšanju občutka osamljenosti in socialni izolaciji ter krepitvi duševnega zdravja starejše populacije. V empiričnem delu se osredotočamo na raziskovanje obsega in posledic osamljenosti in socialne izolacije pri starostnikih v domovih za starejše z namenom oblikovanja primerne intervencije. V samem projektu smo uporabili različne raziskovalne metode in pristope, kot so: kritični pregled literature in raziskav, anketiranje in intervjuji, po katerih smo na podlagi zbranih podatkov in ugotovitev oblikovali primerno intervencijo za reševanje problematike osamljenosti in socialne izolacije. Rezultati kažejo, da kljub organiziranim dejavnostim v domu starejših, ki jih starostniki ocenjujejo kot povprečne, ostaja potreba po izboljšanju ponudbe in spodbujanju socialne povezanosti, saj se nekateri starostniki še vedno počutijo osamljene in socialno izolirane. Oblikovali in izvedli smo intervencijo v obliki skupinskih srečanj s starostniki. Intervencija je bila med starostniki ocenjena za dobrodošlo in pozitivno izkušnjo. Starostniki so po končani intervenciji pokazali veliko zainteresiranost za nadaljevanje srečanj pod vodstvom članov projektne naloge. Na podlagi opažanj in ugotovitev zaključujemo, da je naša intervencija bila uspešno opravljena.
 
Vsebina

V teoretičnem delu smo se usmerili na slednjo vsebino:

• Struktura socialne mreže v pozni odraslosti.
• Osamljenost in socialna izolacija v pozni odraslosti.
• Starostniki v domovih za starejše občane.
• Obstoječe intervencije – pristopi k zmanjšanju občutka osamljenosti in socialni izolaciji ter krepitvi duševnega zdravja starejše populacije.

Empirični del
​
Na podlagi raziskovalnih vprašanj smo postavili naslednje hipoteze:
 
Hipoteza 1 je, da je osamljenost pri starostnikih v domovih pogost pojav.
Hipoteza 2 je, da se socialna izolacija pri starostnikih v domovih pojavlja v velikem obsegu.
Hipoteza 3 je, da osamljenost povzroča negativne posledice pri starostnikih.
Hipoteza 4 je, da socialna izolacija povzroča negativne posledice pri starostnikih.
 
Za raziskovanje naše problematike smo uporabili različne raziskovalne pristope. Najprej smo naredili kritični pregled obstoječe literature in raziskav, pri čemer smo pregledali številne strokovne članke in poročila. Ta korak nam je omogočil boljše razumevanje teme in osvetlil ključne vidike našega problema. Pregled literature je predstavljen v teoretičnem delu raziskave. Po pregledu smo izvedli dve različni anketi, usmerjeni k različnim skupinam. Prva anketa je bila namenjena stanovalcem doma za starejše, druga pa je bila namenjena zaposlenim v istem domu. Vsaka anketa je vsebovala vprašanja, sestavljena iz zaprtih vprašanj, kombiniranih vprašanj ter vprašanj z mersko lestvico. Te ankete so nam prinesle obsežen nabor podatkov.
 
Kot tretjo metodo smo izbrali polstrukturirani intervju, ki ga je Banjac (2020) opisal kot pristop, ki raziskovalcu omogoča določeno strukturo s pripravljenimi vprašanji, vendar hkrati dopušča prilagajanje glede na potek pogovora. Predhodno smo pripravili osnovna vprašanja, vendar smo zastavljali dodatna podvprašanja, ki so se izkazala za relevantna med samim intervjujem. Ti intervjuji so nam ponudili bogate in poglobljene odgovore, ki so osvetlili izkušnje in doživljanje starostnikov v zvezi z osamljenostjo ter socialno izolacijo. Po zbranih podatkih in pridobitvi ugotovitev glede naše problematike smo oblikovali primerno intervencijo in jo izvedli s starostniki.

Naša ciljna populacija v raziskavi so bili starostniki, ki prebivajo v domu za starejše. Vključitveni kriteriji: stanovalci doma, starejši od 65 let, stanovalci, ki so bili pripravljeni prostovoljno sodelovati v raziskavi. Izključitveni kriteriji so: stanovalci z resnimi kognitivnimi omejitvami, ki bi lahko vplivale na njihovo sposobnost sodelovanja (demenca). Pri oblikovanju raziskovalnega vzorca smo vključili tudi zaposlene v domu za starejše, saj smo želeli pridobiti informacije o prepoznavanju in opažanju osamljenosti in socialne izolacije pri starostnikih z vidika zaposlenih v domu. Pri raziskavi je sodelovalo 20 starostnikov in 26 zaposlenih. Za intervju smo imeli enega intervjuvanca, ki je izpolnjeval pogoj, da nima resnih kognitivnih omejitev.
 
Ugotovitve
 
Ugotavljamo, da starostniki radi sodelujejo pri manj omejenih skupinskih aktivnostih, ki spodbujajo pogovor in spoznavanje. Dobro je, da so srečanja odprtega tipa, zabavnih tematik in z malo pravili in omejitvami. Tako lahko imajo starostniki občutek sproščenosti in zabavnega druženja, ne napora. Starostniki se želijo udeleževati skupinskih srečanj, vendar ne nujno redno (vsak teden). Na udeležbo lahko vplivajo njihovo fizično počutje, psihično počutje, kvaliteta spanca, napovedane aktivnosti, obiski itd. Kljub temu ugotavljamo, da je pravilno, če se jim ta možnost ponudi, saj je zainteresiranih vseeno veliko. Klima ter vzdušje sta bila prijetna ter pozitivno naravnana. Pomembna ugotovitev je bila, da skupina osem do deset udeležencev zelo dobro deluje, če imajo vodjo, ki jih spodbuja in pripravlja teme. Ob pomisleku, da bi ostali brez vodje, se pri starostnikih pojavi  zmeda . To je lahko zaradi tega, ker je starostnikom pri tovrstnih srečanjih lažje sodelovati, kot pa jih organizirati, kar je glede na njihovo starost in psihofizične sposobnosti razumljivo.
 
Projektno nalogo si lahko v celoti preberete tukaj:

Your browser does not support viewing this document. Click here to download the document.