Naravno zdravljenje
V svojem telesu ima vsak posameznik določena stanja (z vidika ezoterične psihologije gledano v astralnem telesu), zaradi katerih je dovzeten za bolezen. Človeška rasa je astralno polarizirana, kar s psihološkega vidika pomeni, da je človek čuteče bitje, s čustveno – čutno naravo, ki je zelo aktivna in vsemogočna. Zaradi te čustvene narave je človek podvržen posledicam različnih čustvenih stanj skozi ves dan in posledica tega je razmeroma negativno eterično telo. Zato nastanejo različna bolezenska stanja.
čustva = fizično telo;
kar pomeni, da se čustva izražajo preko fizičnega telesa, saj se fizično telo samodejno odziva na tisto notranje telo, ki je najmočnejše (npr. na čustveno ali eterično).
V osnovi poznamo tri glavne vzroke bolezni, ki se jih mora, v okviru naravnega zdravljenja, raziskati:
- bolezni psihološke narave,
- podedovane bolezni in/ali
- bolezni karmične narave.
Zato so načini, kako priti do zdravljenja, odvisni od vzroka bolezni:
- z uporabo medicine, kirurgije in sorodnih vej,
- s starodavnimi pristopi, kot so refleksoterapija, KTM – kitajska tradicionalna medicina, uporaba barv in zvoka, druge oblike (oblike masaž, zeliščarstvo in drevesa, earomaterapija, uporaba zdravilne energije, itd.),
- s pomočjo psihologije in/ali
- z aktivnostjo duše.
Zdravilec naravnega zdravljenja se mora zavedati kompleksnosti celotnega pristopa samega naravnega zdravljenja. Preučiti mora način, kako priti do zdravljenja, poiskati glavni vzrok bolezni in raziskati, kaj vse vpliva na delovanje fizičnega telesa. Ne postavlja diagnoze, ampak poišče žariščno točko, ki sproža težavo v telesu. Izbira zdravilca je v tem primeru zelo pomembna, saj gre pri tem za razumevanje posameznih področij. S svojim pravilnim pristopom je dodatna podpora medicinskemu ali psihološkemu zdravljenju, pri čemer mora upoštevati načela etičnosti in varstvo osebnih podatkov, kodeks zdravilca in ostale kodekse, ki vključujejo obravnavo človeka pri zdravljenju.
