Iz zgodovine lahko razberemo, da je človek že od nekdaj imel stik z naravo. V prazgodovinskem času je bila njegova povezanost neposredna pri zadovoljevanju osnovnih človekovih potreb po hrani, vodi ter prebivališču in prav zato je sebe dojemal kot del narave. Z naravo je bil človek povezan tudi preko religiozne zavesti, zato jo je z občudovanjem spoštoval. V današnjem času se človeku vse bolj pojavlja še ena osnovna potreba, to je po umirjanju, zdravljenju in ravnovesju.

Narava s svojim stanjem vrhunske lepote in razvitimi barvnimi spektri, predvsem v dosežku zelene barve, zdravilno in blagodejno vpliva na človek na vseh treh ravneh; na njegovo fizično telo, čustveno in mentalno telo. Ker rastline črpajo življenjske potrebščine predvsem iz vode, ni slučajno, da so neizmerno koristne so človeku, ki je sam sestavljen iz cca 70 % vode. Naravnih procesi, ki potekajo v naravi, vplivajo na človeka tako, da se lahko iz njih črpa proces zdravljenja, so jim v tolažbo in nudijo mentalno zadovoljstvo.