Telo, um in duh

Amanda Clark

Z vidika bivanja, z rojstvom, se človekova duša razprši v tri dele; v telo, um in duha. Pravimo, da se človek inkarnira. Z drugimi besedami zapisano, v snovnem svetu se človek oblikuje v zavest (um), podzavest (telo) in nadzavest (duha). 

Podzavestni del deluje samostojno. Bitje srca, dihanje in splošno delovanje telesa je podzavestno delovanje človeka brez posebnega nadzora. Zavest oziroma um se razvija postopno z učenjem. Od posameznika in njegove dispozicije je odvisno, do katere mere se bo razvila njegova zavest. Pri dispoziciji se upoštevajo vpliv planetov ob samem rojstvu – astrološko razumevanje planetov, v kakšnih pogojih je človek odraščal, kaj želi postati in kam je namenjen. Nevidni del človeka je nadzavest, torej duh človeka, kjer so shranjeni vsi spomini preteklih življenj, njegova Resnica in izvir božanske ljubezni. Človek izvira iz te ljubezni in predstavlja njen posamični del. Nadzavest razume smisel življenja in teži k raziskovanju človekove zavesti. Lahko se zgodi, da zavest izbere drugačno pot za izkušanje življenja, kot bi si jo sicer izbrala nadzavest, vendar nadzavest vedno teži po eni sami poti, k spominjanju temu, kdo dejansko smo. Zavest je tista, ki izbira, na kakšen način in po kateri stezi bomo hodili do lastnega spoznanja.   

Vse, kar se nam v življenju dogaja, smo si izbrali na nadzavestni ravni, da skozi posamezne življenjske izkušnje izkusimo, kdo smo in v kaj se oblikujemo. Od naše zavesti pa je odvisno, kako se bomo na dane dogodke odzvali ( npr. ali bomo uspeli ozavestiti izkušnjo, ali pa bomo dejanja ponavljali tako dolgo, dokler ne bomo pripravljeni sprejeti pomena vseh dogodkov in naredili spremembo).

Ljudska zavest se vzdržuje z vidika Zemlje in z vidika Vesolja. Zavest lahko negujemo in širimo ne le z učenjem, temveč z redno vadbo koncentracije, rekreacije in s tehnikami meditiranja. Dokazano je tudi, da umetnost (ples, glasba, risanje, itd.) izraža zavestni in nadzavestni del človeka. Z branjem in izobraževanjem vidimo dlje, povezovanje z naravo in delo na zemlji pa krepita in negujeta človekovega duha. Povezovanje z Vesoljem viša zavest in omogoča povezovanje z našimi Vodniki, prejemanjem božanske ljubezni, razumevanjem vplivov planetov na zemeljsko bivanje in razumevanjem, da smo v obliki duha hkrati tukaj in povsod drugje.

Od zavesti človeka je torej odvisno, kaj želimo postati in kam smo namenjeni. Vaša nadzavest to že ve. 

Če ste pripravljeni pogledati vase in se peljati po pravi poti (za vas), smo tukaj skupina Z.A.M.E., ki vam bo stala ob strani in vas vodila skozi ta proces. Vsi dragulji in odgovori na vaša vprašanja so že tam, le obrniti se morate v pravo smer, vase...kot pravi naslednja zgodba:

Nekoč je živel berač, ki je bil že dolgih trideset let posedal ob robu ceste. Nekega dne je mimo prišel tujec. »Lahko pogrešate kakšen kovanec?« je zamomljal berač in samodejno stegnil svojo staro čepico proti njemu. »Ničesar vam nimam dati, » je odvrnil tujec. Nato ga je vprašal: »Kaj pa je to, na čemer sedite?« »Nič,« je odgovori berač. »Samo stara škatla. Na njej sedim, že odkar pomnim.« »Pa niste nikoli pogledali vanjo?« je zanimalo tujca. »Ne,« je odvrnil berač. »Čemu pa bi? Saj ni ničesar v njej?« »Pa bi morda le pogledali vanjo,« je vztrajal tujec. Berač je zmignil z rameni in se naposled prisilil, da je odprl tisti pokrov. Kolikšno je bilo njegovo presenečneje, kolikšni sta bili njegova osuplost in navdušenje, ko je videl, da je zaboj poln zlata. 

Me smo te tujke: ničesa vam nimamo dati; samo prepričujemo vas lahko, da »poglejte noter«. Pa ne v zaboj kakor v gornji priliki, temveč v nekaj, kar vam je še bližje: v vas same.

Zgodba o beraču povzeta iz knjige »ZDAJ! Resnično tvoj je samo ta trenutek, Eckhart Tolle

---