Bliža se slovenski praznik, dan mrtvih, ko imamo v Sloveniji prost dan, da počastimo spomin na mrtve. Po izvoru je praznik umirajoče narave že iz časa poganskih verovanj in ga je krščanstvo preoblikovalo kot dan vseh svetnikov tako, da rajne prikazuje kot »duše v vicah«, ki se morajo očistiti grehov, preden stopijo v nebesa (vir: wikipedija). Na ta dan, ko se zberemo ob grobovih, zagori nešteto lučk, ki predstavljajo večna življenja. Ponovno se spomnimo na svojce, ki so zapustili zemeljsko življenje, in na srečanjih ob grobovih obnovimo družinske vezi. Marsikomu se obnovi bolečina v prsih, zato je ta dan zavit v tančico žalosti. Za svojci še vedno žalujemo in jih pogrešamo.

Otroški brezskrbni dnevi hitro minejo in ko odrastemo pozabimo, kako občutiti veselje in deliti smeh med ljudmi. Pozabimo, kako se počutimo, kadar smo srečni in igrivi. V šolah nas učijo zaporedij in pravil, v službi se moramo dokazati. Družba od nas pričakuje uspeh in dosežek. Sodobno življenje od nas zahteva, da smo strogi in kritični sami do sebe. Navzven kažemo ponos in mislimo, da smo nekaj vredni, ker smo dosegli zastavljeno. Igramo, da smo srečni. Narišemo si nasmešek na obraz. Trudimo se biti veseli in zadovoljni. Nimamo poguma se vprašati, ali nam dejansko stanje res prinaša blaženost.