​Videti je, da na Zemlji ni konca trpljenja. Bojujemo se z vsakim dnem posebej. Tihoma v sebi ali glasno in jasno, vendar še vedno nas v življenje potiska pritisk in ne lahkotnost samega bivanja. Bojimo se za lastna življenja, za svojo lastnino in družino. Počutimo se ogrožene s strani države, političnega sistema in ekonomskega izkoriščanja. Obljube na volitvah ostajajo le prazne besede. Toliko skrbi imamo, da ne vidimo, kako drugod v svetu umirajo otroci zaradi lakote. Kako vojne pustošijo pokrajine. Kako naš planet trpi z nami zaradi nas.