​V okviru Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ), se je izvedla projektna naloga Osamljenost in socialna izolacija pri starostnikih v domu za starejše, pri kateri ima zavod Vita opredeljeno vlogo, da projekt javno objavi na spletni strani zavoda, celotna izvedba opravljenih ur, vezanih na projekt, pa se prišteva k prostovoljskim uram, saj je zavod vpisan v register prostovoljskih dejavnosti. 

Projektno delo se je izvedlo na področju psihosocialne pomoči, pod vodstvom predavatelja mag. Emila Karajića. V projektu smo sodelovale Sara Dobrotinšek, Hana Marn, Lara Kerec, Valentina Grobelšek in Ines Stiplošek. ​

Nekdo, ki je zmožen občutiti krivdo, ima oblikovane socialne norme in vrednote. Brez teh psiholoških struktur (norm ter vrednot) oseba težko prepozna, kdaj ima prav in kdaj nima. Občutek krivde nastane, kadar oseba s svojim ravnanjem prekrši svojo normo ali ogrozi svojo vrednoto. O racionalnem občutku krivde govorimo, ko neko ravnanje povzroči škodo drugi osebi, predvsem čustveno trpljenje.

Čustvo krivde temelji na odnosu, kjer se oseba lahko poveže z drugo osebo, z njo sočustvuje, in deluje na predstavi, da je druga oseba prav tako vredno človeško bitje in da je pomembno, kako se počuti. Zato se čustvo krivde šteje med čustva, ki so značilna za odnose, kjer prevladujeta simpatija in prijateljstvo.

​​Tam, kjer ni odgovornosti, ni čustva krivde.

Veliko je govora o meditaciji. Obstajajo skupine, ki posameznike vabijo k prakticiranju posameznih vrst meditacij. Ljudje se vse pogosteje zanimajo za nekatere starodavne azijske tradicije umetnosti. Danes pa se nekatere vzhodnjaške tehnike uporabljajo celo v ustanovah oziroma organizacijah, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem.

Wikipedija meditacijo opredeljuje kot vsakršno dejavnost, pri kateri posameznik načrtno spreminja stanje zavesti z namenom, da bi dosegel kakšen specifično zastavljen cilj ali da bi se preprosto umiril. Navaja, da meditacija zajema širok in izjemno raznolik spekter vadb in praks (Wikipedia, 2024). Na področju duševnega zdravja se omenja več vrst meditacij, med katerimi sta dve glavni, koncentracijska meditacija in meditacija pozornosti/čuječnosti. 

​Alternativne metode zdravljenja so v Sloveniji razširjene in iskane. Po podatkih ministrstva za zdravje iz leta 2017 prikazuje, da med 60% in 80% Slovencev s kroničnimi boleznimi koristi pomoč alternative oziroma komplementarne medicine (Milič 2017). Od tega polovica Slovencev, ki koristijo storitve alternativne medicine, tega ne upa povedati zdravniku (Šestan 2018). V Sloveniji je že od leta 2007 v veljavi zakon o zdravilstvu (ZZdrav), ki ureja področje alternativne medicine, zato se na trgu zdravja pojavlja vse več ljudi, ki zdravijo na načine, ki nimajo nič skupnega s tradicionalno medicino zahodnega sveta. 

Ko nas je v 2. letniku študija pri zelo pomembnem predmetu za naš poklic (psihosocialna pomoč) predavateljica vprašala, ali je človek dober ali sebičen, sem človeku pripisala veliko lastnosti sebičnosti. Če bi imela to vprašanje na izpitu, bi verjetno padla, kajti temeljno terapevtsko vodilo je, da je človek v osnovi dobro bitje in na tem se tudi gradi terapevtski odnos.

​Že pred leti sem si izpolnila željo, da pomagam ljudem v stiski, pri usmerjanju novih življenjskih poti, nudim podporo pri iskanju smisla in tako dokončala višješolski študij smeri organizator socialne mreže, socialni sodelavec po 69. členu ZSV, ki zagotavlja, starejši kakor mlajši generaciji, pomoč in podporo pri soočanju s spremembami vsakdanjega življenja. 

V svojem telesu ima vsak posameznik določena stanja (z vidika ezoterične psihologije gledano v astralnem telesu), zaradi katerih je dovzeten za bolezen. Človeška rasa je astralno polarizirana, kar s psihološkega vidika pomeni, da je človek čuteče bitje, s čustveno – čutno naravo, ki je zelo aktivna in vsemogočna. Zaradi te čustvene narave je človek podvržen posledicam različnih čustvenih stanj skozi ves dan in posledica tega je razmeroma negativno eterično telo. Zato nastanejo različna bolezenska stanja. 

Um, duh in telo so naša svetišča, da v njih uresničujemo svoj namen in delovanje. Vsako od teh treh so za nas pomembna in prav zato bi naj skrbeli za njihovo optimalno stanje. Vsa tri področja so med sabo povezana in soodvisna. Um bi naj negovali z neškodljivimi mislimi in s pozitivnim razmišljanjem premagovali življenjske izzive. Zdrav duh v zdravem telesu pa je delujoč le takrat, katar sta telo in duh v ravnovesju. Ob primerni hrani in zadostnem zaužitju vode je prav tako pomembno stanje naše kože, tkiv in mišic. 

Po teoriji ezoterične psihologije avtorji navajajo, da bi naj vsaka oseba do svojega 21. leta na kratko ponovila prejšnje življenje ter utrdila tiste vrednote, ki si jih je dotlej uspela razviti (Creme, 2003). Po tej starosti se pot nadaljuje pod vplivom cikličnosti (življenje je eden od naravnega zakona; Zakona cikličnosti), za katero je tudi delno odgovoren vsak posameznik in si na novo ustvarja svoje življenje z ljudmi, s katerimi bi naj vzpostavil pravilne odnose. Tako človek uravnoveša tisto staro, kar je že ustvaril  in hkrati izraža novo, pri čemer mora biti bolj pazljiv, da ustvarja več dobrega kot slabega. To zahteva veliko budnost, vztrajnost in osredotočenost, saj ga pri tem ovirajo čustva (zamere, bolečina, strah, sramota, itd.), obsojanja ter prepričanja.

​Skromni so govori o naravnih Zakonih, po katerih deluje naše življenje. Ezoterična psihologija pravi, da ni dvoma, da tisti, ki Zakonu življenja sledijo, po njem živijo in tisti, ki ga kršijo, po Zakonu umrejo. Verjetno je narava evolucije poskrbela, da je človek že od nekdaj radoveden in nagnjen k iskanju odogovorov na vprašanji kako in zakaj. Naravno je, da je iskal metode, kako doseči neke rezultate, raziskoval analizo dogodkov ter okoliščin in odkrival zakone, ki nam vladajo. Dobro znana velikana znanosti A. Einstein in N. Tesla sta pomen nekaterih zakonov zelo dobro razumela in ga delila s človeštvom. Da bi razumeli barve in njihovo delovanje, moramo izhajati iz osnovnih dejstev. Kvantna fizika dokazuje, da je vse okoli nas energija. 

Napredek. To je naloga človeštva in pri tem ne bi smeli imeti težav. Ampak mi, znova in znova, padamo na tistih preizkušnjah. Družba zapada v neko bolezensko stanje, za katerega se kaže, da nima zdravila. Kaj nam bo zdravilo? Se bomo potem res bolje počutili? Ne, ne verjamem. Tako bomo samo malo zadihali od lastne utrujenosti.

​Od česa točno smo utrujeni? Mar od pomanjkanja ljubezni?

Celotno Vesolje, vključno z našim planetom, deluje pod vplivi energij. Znanje o teh energijah počasi prehaja iz abstraktnega sveta v znanost uporabno na Zemlji. Pri tem je potrebno veliko potrpežljivosti, saj znanstveniki še vedno označuje alternativo s šarlatanstvom. Prav tako je potreben  trud v razumevanju ter hkrati podajanju razlage na pravilen način.

Energije se stekajo skozi tako imenovane kanale. Pod njenimi vplivi se ustvarja, lahko nekaj raste, razdira ali uničuje. Vsaka energija ima posebne vrline, ki sprožajo kvalitete v nekem obdobju in/ali krepi svoje slabosti. Naloga preučevanja žarkovne strukture ter podajanje razlag z numerologijo je pojasnjevanje energij, ki vplivajo v določenem obdobju. 

Spremembe, drugačno mišljenje in preraščanje. Vem, vem, ljudje nimamo radi sprememb, niti drugačnosti. Pa vendar je to tisto, za kar je adventni čas primeren. Hja, bi nekateri rekli, da je to že zdavnaj obrabljena fraza. A to najbolj potrebujemo - spremembe, ki se pričnejo znotraj nas. Ni zaman ponavljajoče opominjanje, da se moramo obrniti vase in se začeti prepoznavati. Tako se na zunaj oblikuje tisto, kar se zgradi znotraj. Prav z adventom lahko začnemo, z odločitvijo in voljo, da spremenimo vsaj eno malo slabost pri sebi. Ko se ta sprememba znotraj nas utrdi, se zunanje življenje začne počasi preoblikovati. Nato postajamo postopno svobodni. Saj hrepenimo po svobodi, mar ne? Vsi mi smo lastni oblikovalci življenja. 

Skozi stoletja človeštvo živi in deluje pod vplivi nečesa neotipljive gonilne sile, ki ga vodi že od samega obstoja. Na osnovi zgodovinskih dejstev lahko ocenimo, kako se je človek mučil, da bi dosegel nekaj, pri čemer sta vzajemno sodelovala hrepenenje in njegovo mišljenje. Razvili so se ideali, ki so se v večji in manjši meri izrazili pomanjkljivo pod vplivi želja, človekovega individualizma ter mišljenja. Ti ideali se razlikujejo po kulturi in narodnosti. V obdobju dva tisoč let smo uspeli razviti vrednote, ki so se močno zasidrale v mišljenju in hrepenečih srcih. Skozi razvoj verstev in posameznih družbenih struktur smo uspeli razviti abstraktne ideje, kot so ljubezen, bratstvo, pravičnost in svoboda. Danes le čakajo, da se uresničijo na fizični ravni. Smo tik pred tem, da jih vnesemo v naša življenja.