Karma in pretekla življenja

So obdobja, ko nam je življenje naporno in odtujeno. Sprašujemo se, zakaj se nam nekaj dogaja, komu smo storili kaj žalega in zakaj nas Vsemogočni kaznuje. Soočamo se s strahom, občutimo bolečino, tavamo med upom ter obupom. Toda odgovora na vsa ta skrivnostna vprašanja ne prejmemo. Ko je nekaj za nami, se vprašamo, ali res ni moglo iti po lažji poti. ​Danes je celo trend določiti, da živimo življenje, ki ga nam določa karma. Pa vendar premalo vemo, kaj točno pomeni karma. 

Niti tega ne vemo, da imamo več dobre karme kakor slabe, čeprav tega ne vidimo in mislimo, da se nam godijo samo slabe stvari. Modno je prebirati članke o karmi in jo interpretirati po novodobnih metodah. V Sloveniji so se razvile celo metode, po katerih se karma širše razlaga. Pa vendar temu ni tako, kajti nihče točno ne ve, po kakšnih temeljitih zakonih se ustvarja karma, ki ni nič drugega kot Zakon vzroka in posledice, ki je hkrati temeljni zakon, ki vlada v našem sončnem sistemu in je posledica delovanja energije alter ega našega sistema, ozvezdja Sirij. Tako kot naša osebnost služi namenom naše duše, služi naš sončni sistem namenom Sirija, ki je njegova duša. Še bolj enostavno zapisano, odnos med Sirijem in našim sončnim sistemom je enak odnosu med dušo in njenim odsevom, to je osebnostjo.   

Želim se vrniti na začetek in najprej povzeti dejstva, kako dojemamo življenje in našo osebno karmo. Vzgojeni smo v prepričanju, da nas življenje kaznuje in zaradi neprijetnih posledic imamo slabo karmo. Obstajajo trenutki, ko nam je življenje prijetno in lahko, vendar tega ne opazimo. Dobro obravnavamo kot samoumevno in pričakujemo, da je življenje prijetno. Zahodni pogled na karmo se razlikuje od Vzhodnega, a kljub temu so prepričanja o karmi izkrivljena. Po nekod se na Zahodu verjame, da se duše preseljujejo, da so v enem življenju človeška bitja, v naslednjem pa žival. Drugi pogled je preprosto zanimanje za pretekla življenja. Popularna literatura o inkarnaciji govori skoraj izključno o preteklih življenjih. Obstaja mnogo tehnik, ki so avtentične in tudi ne, katere se uporabljajo za vračanje v izkušnje preteklih življenj (hipnoza, rebirthing, itd). Na vzhodu karmo drugače obravnavajo, a je kljub temu še nerazumljena. 

Toda, ali je vredno poznati svoja pretekla življenja? Mojstri modrosti, trenutno jih ne na Zemlji štirinajst, pravijo, da bi se večina izmed nas morda sramovala določenih stvari iz svojega preteklega življenja, zato morda ne bi hoteli vedeti kaj več o njem. Ljudje ne vemo, da obstaja malo manj znan zakon, ki pravi, da vstopimo v karmo časa svojega preteklega življenja, ko se ga zares zavedamo. Večino od nas imamo dovolj težko karmično breme, s katerim se spopadamo v tem življenju. Ne potrebujemo bremena iz preteklega življenja, zato smo lahko srečni, da še nismo poklicani za reševanje.

Kaj pa jasnovidci in ostali poročevalci po metodah pregledovanja preteklih življenj? Njihov kanal je presrečen, ki za določeno vsoto denarja pogleda v našo preteklost in nam pove nekaj o našem drugem življenju. Kako pa vemo, da imajo prav? Le kako lahko preverimo, kar nam povedo? Kako nam lahko to dokažejo, da smo res nekaj bili v tistem življenju ali da smo nekaj grdega počeli ali trpeli? Zelo lahko se je v nekih »spominih« zmotiti. Nekateri razlagalci preteklih življenj se ne zavedo, kakšno breme lahko naložijo osebi, ki ni pripravljena na reševanje lastnega bremena. Nihče ne more vedeti, kakšen namen ima duša. Hkrati si z razlaganjem ustvarjajo sami dodatno karmo. Bil je primer, ko je oseba imela velik občutek krivde. Zaradi zahtevnega otroštva in življenjskih odnosov je živela v nekakšnih prepričanju, da je za dogajanja okoli sebe sama kriva. Vpogled v prejšnje življenje ji je občutek krivde le povečal in soočati se je morala z dodatno težko mislijo, da je slaba oseba. Terapevt, ki je iskal vzroke za trenutno stanje na podlagi preteklih življenj, se ni prepričal, ali je koristno za nekoga, da se sooči s svojimi dejanji v nekem življenju, niti ne more zagotovo trditi, da je to bila res izkušnja tiste osebe. Bili so že primeri, ko so se podoživljale resnične izkušnje iz preteklih življenj nekoga, ki je bil tesno povezan na dušni ravni s neko osebo. Lahko, da si je duša le zadala nalogo, da bo napredovala z nekaterimi ljudmi v nekem okolju in pri tem sploh ni nujno, da se sooča z lastnim bremenom. 

Torej, ali je še vedno dobro poznati pretekla življenja? V nekaterih primerih da. Če se osebi med meditacijo pokažejo slike in občutja nekega dogodka drugega življenja, potem je to skladno z zakonom. Gospodje karme so to dovolili z namenom. Splošno odkrivanje preteklih življenj pa je lahko celo nevarno. Neodgovorno je od jasnovidcev, da ljudem govorijo o njihovih preteklih življenjih, četudi govorijo resnico. Če se motijo, potem ljudje živijo pod vplivom napačnih predstav o sebi. To ustvarja slepila in iluzije.

Ljudje smo zmotljivi, drugače se ne bi ponovno rojevali. Le mojstri imajo vpogled v karmo in razumejo delovanje Logosa v celoti. Vsi zakoni so pod nadzorom določenih bitij, v tem primeru gospodov karme, ki so kot nekakšni kozmično sodniki. Imajo nalogo, da pogledajo akcijo in reakcijo vzrokov in posledic, ki smo si jih sprožili, in jih uravnavajo v skladu s potrebami naše razvijajoče duše. Velja celo prepričanje, da duša sodeluje pri odločanju o tem, kakšno bolečino ali zadovoljstvo bo doživljala v določenem življenju. To je napačno tolmačenje tega, kar se v resnici dogaja. Dušo in gospodov karme ne zanimajo naše zadovoljstvo ali trpljenje. To so psihološke reakcije na dogodke. Zanima jih uresničevanje zakona, kozmičnega zakona vzroka in posledic, pri katerem ima duša svoje lastne namene. Priskrbi si fizično telo, osebnost z mentalnim in astralnim telesom, ki nudijo možnost za doseganje njenih namenov v določenem življenju. Tega morda ne dosežemo vedno, toda duša vedno živi v upanju.

Zakon karme ni mehaničen zakon kaznovanja. Ne gre za odnos oko za oko in zob za zob. Gre za posledico preteklih vzrokov, ki smo jih sami sprožili. Pri tem pa imamo izbiro. Nekaj lahko storimo, da se spopademo s tem bremenom, ki omejujejo našo srečo. Nadziramo lahko naš odziv na dogodke in se usmerimo v altruistično služenje. S služenjem si karmo izničimo. Ko služimo, privlačimo energijo. Ko razdajamo energijo, jo dobimo nazaj – to je zakon! Gre za zakon ljubezni, ki vlada naši naravi in brez katerega naše vesolje ne bi obstajalo. To je v drugem smislu sam zakon vzroka in posledice. Ko dajemo ljubezen, sprožimo vzrok, posledica tega je vračanje ljubezni. Krog je sklenjen, naredili smo korak k popolnosti. 

​Več o karmi in reinkarnaciji si lahko preberete v knjigah avtorja Benjamin Creme in Alice A. Bailey.