Koliko trpljenja še lahko prenesemo? Koliko vdihov še lahko naredimo brez ljubezni? Koliko muk še lahko zdržijo naše solze?

​Videti je, da na Zemlji ni konca trpljenja. Bojujemo se z vsakim dnem posebej. Tihoma v sebi ali glasno in jasno, vendar še vedno nas v življenje potiska pritisk in ne lahkotnost samega bivanja. Bojimo se za lastna življenja, za svojo lastnino in družino. Počutimo se ogrožene s strani države, političnega sistema in ekonomskega izkoriščanja. Obljube na volitvah ostajajo le prazne besede. Toliko skrbi imamo, da ne vidimo, kako drugod v svetu umirajo otroci zaradi lakote. Kako vojne pustošijo pokrajine. Kako naš planet trpi z nami zaradi nas.

Skrivaj ali vzdihajoče prosimo za pomoč. Upamo na boljše čase. Čakamo, da molitev postane resničnost. Pa vendar so bile naše besede že zdavnaj uresničene. Slišani so bili klici že v času druge svetovne vojne, ko je toliko ljudi trpelo in umiralo. Človeške krike so slišali Mojstri Modrosti, zato so se odločili, da se nam pridružijo kot odgovor na naše klice na pomoč.

Kdo so možje, ki iz iskrene ljubezni do nas bivajo med nami, ne da bi jih prepoznali? Zakaj jih ne vidimo? Zakaj jih ne srečamo?
​ 
Mojstri so naši starejši bratje. Duhovno so se razvili pred nami in zaključili svoje evolucijsko potovanje, s katerimi imamo mi še vedno opraviti. Prevzeli so odgovornost za nadzor nad našo evolucijo. Poznajo vse poti, nevarnosti in možnosti. Vedo, po kateri poti je najbolje hoditi, kajti mnogo je stranpoti in pasti. Učijo pravo pot, ki je pot nesebičnosti brez egoizma. In to je težka pot. To Mojstri vedo. Je počasna, ker smo vsi tako egoistični. Zato so z nami, da nam olajšajo trpljenje in pokažejo sočutje, ki ga moramo deliti z ostalimi prebivalci na tem planetu. Prihajajo nas učit in navdihovat.

Pa vendar, zakaj še niso med nami?
​ 
Mi mislimo, da je tako. Naši sočutni učitelji so že med nami, le da jih mi spregledamo. Ljudje po vsem svetu že to spoznavajo, kajti počasi se odkrivajo. Človeštvo nanje ni povsem pripravljeno. Prosimo in čakamo, čakamo in upamo. Ko se bomo odzvali na njihove nauke, ko bomo pripravljeni  človeštvo spremeniti, bojo takrat zagotovo naznanili svojo prisotnost. Do takrat pa ne smejo posegati v našo svobodno voljo. Mi sami moramo izraziti željo in biti pripravljeni na delovanje. 

Sile njihovemu razkrivanju nasprotujejo. Teh sil je veliko in imajo strahovito moč. To so sile dolge dobe trajajočega pohlepa, sebičnosti in samozadovoljnosti. To so tudi zle sile, ki človeštvo že tisočletja držijo v podjarmljenosti temu istemu zlu. Vendar še do zdaj ni bilo nikoli učitelja, avatarja tako velikanske moči, ki bi s svojimi mojstri pomočniki vkorakal med ljudi. Zdaj čakajo na nas.

Ko bo naše trpljenje v srcu sprožilo resnični klic po odrešitvi, ko ne bomo mogli več narediti niti enega vdiha brez ljubezni, ko bojo naše muke posušile vse pretečene solze, takrat bodo Mojstri, eden za drugim, s svojim sočutjem in veliko ljubeznijo kazali poti olajšanja. 

Zato moji bratje in sestre, koliko trpljenja še lahko prenesete? Koliko vdihov ste že zmožni narediti brez vdiha ljubezni? Koliko vaših solza še lahko zdržijo vseh muk? Ali še sploh imate moči? Klic za pomoč je že zdavnaj slišan. Zdaj smo na vrsti mi, da odpremo svoja srca in prejmemo pomoč. Kajti ves čas so že z nami in potrpežljivo čakajo. 

O Mojstrih modrosti si lahko preberete več na  Spletnem mestu Share International.