Najdite svoj kamen modrosti

Starodavna veda, podkrepljena z mešanico filozofskih teorij, je nekoč veljala za magično umetnost. Njen božanski cilj je bil odkrivanje »kamna modrosti«, s katerim bi naj alkimisti, že s samim dotikom, stvari spremenili v zlato. V osrčju alkimije so prevladovali trije osnovni elementi, s katerimi so se alkimisti poigravali skozi stoletja. S izpopolnjevanjem se je njihov miselni razvoj dotaknil širših razsežnosti in osnovne sestavine povezali z obstojem človeka. Ker je veljalo alkimistično prepričanje, da je svet sestavljen iz trojnega telesa – iz živega srebra, žvepla in soli, se pri človeku ta trojnost kaže v fizičnem telesu (sol), v duši kot čustva, želje in naravni nagoni (žveplo) ter v duhu in višji miselni sposobnosti (živo srebro).

Skrivnostna veda se je skozi stoletja človeškega obstoja uspela ohraniti in preoblikovati, dodatno priznanje, kot psihološki in duhovni vedi, pa ji je dodelil C. G. Jung s svojim prepričanjem, da alkimistični procesi pri ljudeh prihajajo iz kolektivnega zavednega in predstavljajo individualizacijo posameznika kot razvoj celostne osebnosti.

Danes, izpopolnjena alkimija, razkriva skrivnosti obsežnejših dimenzij izven fizičnih zaznav s pomočjo tretjega očesa. Kanal, nefizične narave, odpre svoja vrata z zavedanjem nevidne dimenzije in prebujanjem svoje aktivnosti. Omogoča nam čudovito potovanje in zaznavanje znotraj nas samih in vseh čutnih zaznav Izvornega obstoja. Usmerjanje v samega sebe nas opominja, zakaj smo se odločili, da izkusimo življenje na Zemlji. Zavedanje, da se ljudje rodimo iz razlogov, da izkusimo ljubezen do samega sebe, okusimo ljubezen do drugih in vzdržujemo spoštovanje edinstvenosti do vseh nas, oblikuje bolečino v izkustvo in osvobodimo vezi za sledeče potovanje na Zemlji. Ljudje smo nosilci različnih energij in kadar se uspemo dokopati do energije ljubezni, odražamo odnos do samega sebe in svoje okolice. V času zemeljskega bivanja, ni vsem ljudem dano, da preživijo življenje v ljubezni, zato bi morali vsi, prav vsi, biti usmerjeni k ljubezni in jo vsakodnevno ustvarjati. Naši občutki so govorica duše in kadar se duša pogovarja v jeziku ljubezni, svoje življenje negujemo. V vseh nas bi morala vzkliti želja po ustvarjanju lepega in dobrega.